Tiago 2
IMO vs NVT
1 Nanga ango kame, eno linonga iye awili Jisas Kraist iye paa penga imbi olandopa molopa enge peremo paimbo ningo ipuki tirimelemani imboma moke teko imbo te imbi olando mololimu tapoko, imbo te imbi naa mololimu naa tapoko, aku ulu naa teaio.
1 Meus irmãos, como podem afirmar que têm fé em nosso glorioso Senhor Jesus Cristo se mostram favorecimento a algumas pessoas?
2 Iye te wale pakoli paa pengama pakopa, kou goloni teli ring ki mongona mondombalo iye te kinye, iye koropa te wale pakoli kerima pakombalo iye te kinye, aku iye talo eno nombeya teko molongena ongele wali kanokolio
2 Se, por exemplo, alguém chegar a uma de suas reuniões vestido com roupas elegantes e usando joias caras, e também entrar um pobre com roupas sujas,
3 iye wale pakoli pengama pakombalo iyemu kanoko penga pilkolio paa nokoko i polo pengana ongo molowi ningo, iye koropamu kanoko keri pilkolio yundo neya kulendo pungo ola angiliwi molo nanga kimbo mundurona ongo mainye molowi naa neio.
3 e vocês derem atenção ao que está bem vestido, dizendo-lhe: “Sente-se aqui neste lugar especial”, mas disserem ao pobre: “Fique em pé ali ou sente-se aqui no chão”,
4 Aku teko ninge lemo eno konopu keri pepili eno enongano nendo yando moke teko kenjirimele. Eno aku teko imboma moke teremele mele enongano konopuni pilkolio i imbomuni na manda tapombalo, imuni na naa tapombalo nimbo kanopo moke tepo kenjirimolo ltemo ningo liko naa manjirimeleya?
4 essa discriminação não mostrará que agem como juízes guiados por motivos perversos?
5 Paa nanga ango kame, pileio! Goteni imbo mare nanga imboma molangei nimbe kanopa limbeindo ya mai kombuna imbomani kanoko imbo koropa pupili moromele ningo karomele imbo akuma Goteni kanopa lipelie imbo kamako mele molangei nimbe enondo nimbeindo, enoni yu paimbo ningo ipuki tiko kondokolio imbo na konopu mondonge imboma nani iye nomi kingimu molopo nokoro kombuna na kinye peya molamili nimbo panjiru akumu eno peya aku tepo molamili wangei nimu.
5 Ouçam, meus amados irmãos: não foi Deus que escolheu os pobres deste mundo para serem ricos na fé? Não são eles os herdeiros do reino prometido àqueles que o amam?
6 Nalo nanga ango kame, enoni imbo koropama pipili kolangei ningo teko kenjirimele. Ango kame, imbo naimeleni eno kondi toko enonga melema liko, mindili tiko, kot tendamili waio ningo teremele imbo akuma naimeleya? Iye koropamani aku teremeleya? Molo! Iye kamakomani eno kinye aku ulu teremele.
6 Mas vocês desprezam os pobres! Não são os ricos que oprimem vocês e os arrastam aos tribunais?
7 Eno Jisas Kraistinga imboma moromele aku iyemunga imbi pengamu naimeleni ungu taka tondoromeleya? Iye koropamani aku teremeleya? Molo! Iye kamakomani aku ulu teremele.
7 Não são eles que difamam aquele cujo nome honroso vocês carregam?
8 Gotenga bukuna ungu mane te tirimu paa olandopa moromo aku ungu manemu pilko liko tenge tiko tenge lemo paa. Aku ungu manemuni nimbei, enongano yu mele mele konopu mondoko, enonga kangima enongano kondo kolko nokoromele mele aku tekola imbo wema konopu mondoko nokoko molangei nimbe moromo ungu mane akumu pilko liko teaio.
8 Sem dúvida vocês fazem bem quando obedecem à lei do reino conforme dizem as Escrituras: “Ame seu próximo como a si mesmo”.
9 Nalo imboma kanoko moke tekolio yu penga, lipo tapondambo; yu keri, naa lipo tapondambo ninge lemo ulu pulu keri te teremele. Akumunga Gotenga ungu manemani nu ungu mane naa lombili iye kerire morono ltemo nimbe lipe ondombalo.
9 Mas, se mostram favorecimento a algumas pessoas, cometem pecado e são culpados de transgredir a lei.
10 — ausente —
10 Pois quem obedece a todas as leis, exceto uma, torna-se culpado de desobedecer a todas as outras.
11 — ausente —
11 Pois aquele que disse: “Não cometa adultério”, também disse: “Não mate”. Logo, mesmo que não cometam adultério, se matarem alguém, transgredirão a lei.
12 Ulu te tengeindo molo ungu te ningeindo oi i teko ningo pilengei. Ulu pulu kerimani lino ambolopa ka kongono tirimo aulkena mindili naa nongo we molangei nimbe wendo ltimu ungu mane pengamuni nimo mele pilipelie Goteni lino uluma tepo unguma nimbo teremolo mele pilipe moke tembalo kani, pilkolio aku ungu manemu pilko uluma teko unguma ningo teko moromele mele pilko teko kondangei.
12 Portanto, em tudo que disserem e fizerem, lembrem-se de que serão julgados pela lei que os liberta.
13 Imbo teni imbo te kondo naa kolomo lemo altopa Goteni kot pilipelie yu kape kondo naa kolombalola. Imbo teni imbo te kondo kolombalo imbomu Goteni yunge kot pilipelie yu kape kondo kolombalo.
13 Não haverá misericórdia para quem não tiver demonstrado misericórdia. Mas, se forem misericordiosos, haverá misericórdia quando forem julgados.
14 Nanga ango kame, imbo teni na Gote ipuki tiro nimo nalo ulu pengama na teremo lemo yuni ipuki tirimo ulumuni yu lipe tapondoromoya? Yuni ipuki tirimo ulumuni yu mindili nolka aulkena wendo lipe Gote kinye molopa kondombalo aulkena manda lipe mondombaloya? Ulu pengama naa temo lemo paa manda molo.
14 De que adianta, meus irmãos, dizerem que têm fé se não a demonstram por meio de suas ações? Acaso esse tipo de fé pode salvar alguém?
15 Angena kape kemilie kape, te wale pakoli keri te pakopa, langi nombalo te naa lembalo wali,
15 Se um irmão ou uma irmã necessitar de alimento ou de roupa,
16 enonga imbo teni yu langi kinye wale pakoli mare naa tipelie yundo nimbeindo, nu konopu u nipili pungo, ali naa tepili wale pakoli penga te pakoko, olo tembalo langi mare nopuwi nimo lemo aku tepa nimbelomuni yu paimbo lipe tapondombaloya? Ulure manda naa tembalo.
16 e vocês disserem: “Até logo e tenha um bom dia; aqueça-se e coma bem”, mas não lhe derem alimento nem roupa, em que isso ajuda?
17 Imbo teni imbo te naa lipe tapondopa ungumuni kau manda molani puwi we nimo wali aku imbomu naa lipe tapondopa ulure naa teremo aku tepala. Imbo teni paimbo nimbe ipuki tipelie ulu pengama naa temo lemo yunge ipuki tirimo ulumu koromo.
17 Como veem, a fé por si mesma, a menos que produza boas obras, está morta.
18 Nalo imbo teni nani i nio ungumu kolo toromo nimbelie nando nimbei, “Imbo mareni paimbo ningo ipuki tirimele ulu akumu manda kala. Imbo mareni ulu pengama teko imboma liko tapondoromele ulu akumu manda kala,” nimbelo. Ulu talo peya tendeku teremo. Imbo teni aku ulu talonga ulu te tiye kolopa te pilipelie tembalo kinye aku ulu tendekumuni manda lipe tapondombalo nilkanje. Aku tepa nilka imbomundo nani topondopo i tepo nilka: nu Kraistini paimbo nanga nimbe tenderimu nimbo ipuki tiro mele lipo ondambo ningo ulu penga te naa tenio lemo nu ipuki tirino mele na ambe tepo kanomboya? Manda naa kanombo. Na ulu pengama tepo imboma lipo tapondombo ulumani paimbo nimbo ipuki tiro mele lipo ondombo.
18 Mas alguém pode argumentar: “Uns têm fé; outros têm obras”. Mostre-me sua fé sem obras e eu, pelas minhas obras, lhe mostrarei minha fé!
19 Nuni Gote tendeku kau moromo ningo ipuki tirino. Akumu paa tereno. Nalo kuromani kape aku teko ipuki tirimele. Aku teko ningolio pungu pungu ningo mini lteremele.
19 Você diz crer que há um único Deus. Muito bem! Até os demônios creem nisso e tremem de medo.
20 Keke lepo toli imbomu, we paimbo ningo ipuki tiko ulu pengama naa tereno ulumuni ulure manda naa tembalo mele ungu pulumu pileni nimbo tiemboya?
20 Quanta insensatez! Vocês não entendem que a fé sem as obras é inútil?
21 Linonga ara kaue Abrahameni ulu te terimu mele kanopalie Goteni yunge ulu pulu kerima tiye kolopa, yu konopu tumbi nimbe peli iyemu nimbe imbi tirimu. Abrahameni yunge malo Aisak Gote popo topa kalopa timbeindo alta polona ola noirimuna kanopalie Goteni yu iye tumbi nilimu nimbe kanorumu.
21 Não lembram que nosso antepassado Abraão foi declarado justo por suas ações quando ofereceu seu filho Isaque sobre o altar?
22 Wamongo pileio! Abrahameni paimbo nimbe enge nimbe pilerimu ulumu kinye ulu terimuma kinye popo tipe terimu wali yuni terimu ulumani yunge paimbo nimbe ipuki tirimu ulumu kamukumu tepa enge tirimu.
22 Como veem, sua fé e suas ações atuaram juntas e, assim, as ações tornaram a fé completa.
23 Aku tepa terimumunga Gotenga bukuna yundo ungu te nimomunga pulumu wendo orumu. Aku ungumu i tepa: Goteni yu kinye tembo nimu mele Abrahameni paimbo tembalo nimbe ipuki tirimumunga kanopalie Goteni yu iye tumbi nilimu nimbe kanorumu. Abrahameni aku terimumunga Goteni yundo nanga kanopa lili iyemu nimula aku tepa moromo.
23 E aconteceu exatamente como as Escrituras dizem: “Abraão creu em Deus, e assim foi considerado justo”. Ele até foi chamado amigo de Deus!
24 Abraham kinye Gote kinye eloni teringili mele pilkolio, imbo teni we paimbo nimbe ipuki tirimona kanopalie Goteni yunge ulu pulu kerima tiye kolopo, yu konopu tumbi nimbe peli imbomu nimbo karo naa nimo. Imbo te paimbo nimbe enge nimbe pilipelie ulu pengama teremona kanopalie Goteni yunge ulu pulu kerima tiye kolopo, yu konopu tumbi nimbe peli imbomu nimbo karo nimo aku mele kinye liko manjirimele.
24 Vejam que somos declarados justos pelo que fazemos, e não apenas pela fé.
25 Aku tepala, Josuani iye talo Jeriko taunona lipe mundurumu wali imboma ambe teremelenje ningo kanoko panjingili puringili kinye ambo wapera Rahaponi elo naa tangei nimbe ya lopeke teko peangili nimbe nokopalie, altopa aulke tenga lupe kelko yando pangili nimbe lipe mundurumu wali aku ulu terimumunga kanopalie Goteni yu ambo tumbi nilimu nimbe kanorumu.
25 Raabe, a prostituta, é outro exemplo. Ela foi declarada justa por causa de suas ações quando escondeu os mensageiros e os fez sair em segurança por um caminho diferente.
26 Imbo tenga minimuni kangimu tiye kolopa purumo wali kangimu koromo, aku tepa imbo teni paimbo nimbe ipuki tipelie ulu pengama naa teremo wali yunge ipuki tirimo ulumu koromola.
26 Assim como o corpo sem fôlego está morto, também a fé sem obras está morta.
Atalhos do teclado
- Capítulo anterior←
- Próximo capítulo→
- Versículo anteriork
- Próximo versículoj
- Limpar seleçãoEsc
- Esta ajuda?