Romanos 8

IMO vs NVI

Sair da comparação
NVI Nova Versão Internacional
1 — ausente —
1 Portanto, agora já não há condenação para os que estão em Cristo Jesus,
2 — ausente —
2 porque por meio de Cristo Jesus a lei do Espírito de vida me libertou da lei do pecado e da morte.
3 Linonga oi konopumu enge naa perimumunga Mosesini Gotenga ungu mane tirimumani enge naa nimbelie lino tapombai terimu ulumu manda naa terimu nalo Goteni manda terimu. Yunge Malo maina imbomanga ulu pulu kerimanga kolo wangopa kolopili nimbe maina lipe mundurumu, aku iyemu omba lino maina imbo ulu pulu keri teli imboma mele apuwe lierimu. Yu imbo kerimanga nimbe kolo wangopa kolorumu wali Goteni aku tepa Jisas yunge kangindo imbo kerimanga ulu keri enonga kangi akuna peremoma kot tendepalie aku engema topa maindo mundurumu.
3 Porque, aquilo que a lei fora incapaz de fazer por estar enfraquecida pela carne, Deus o fez, enviando seu próprio Filho, à semelhança do homem pecador, como oferta pelo pecado. E assim condenou o pecado na carne,
4 Lino ungu manemani i teko i teko tumbi tiko teangei nimo mele linoni aku tepo teamili nimbe Goteni aku ulu terimu. Lino kinye oi we konopu kerimuni teaio nimo ulu naa pilipo tepo Mini Kake Telimuni teaio nimo ulu pilipo teremolo imbomanga nimbe Goteni aku ulu terimu.
4 a fim de que as justas exigências da lei fossem plenamente satisfeitas em nós, que não vivemos segundo a carne, mas segundo o Espírito.
5 Oi konopu kerimuni teaio nimo ulu pilko teko moromele imboma aku konopumuni konopu mondoromo ulu akumu kau temolo konopu leko moromele, nalo Mini Kake Telimuni teaio nimo ulu pilko teko moromele imbomani Mini Kake Telimuni konopu mondoromo ulu akumu kau konopu leko moromele.
5 Quem vive segundo a carne tem a mente voltada para o que a carne deseja; mas quem, de acordo com o Espírito, tem a mente voltada para o que o Espírito deseja.
6 Oi konopu keri peremo uluma tembo konopu lepa moromo imbomu kolombalo, nalo imbo te Mini Kake Telimuni yunge konopumu nokoromona moromo imbomu koinjo molopa konopu u nipili molombalo.
6 A mentalidade da carne é morte, mas a mentalidade do Espírito é vida e paz;
7 Imbo te oi we konopu keri ulumu tembo konopu lepa moromo imbomuni Gotenga ungu manemanga maindo naa molopa Gotenga ungumu tui tirimomunga yu Gote kinye opa pule toromo. Gotenga ungu manemanga maindo molambo konopu lekanje imbo aku tepamunga enge te naa pelka.
7 a mentalidade da carne é inimiga de Deus porque não se submete à lei de Deus, nem pode fazê-lo.
8 Oi konopu kerimani amboromo imboma Goteni konopu mondoromo ulu tendekure kape naa teremele.
8 Quem é dominado pela carne não pode agradar a Deus.
9 Nalo Gotenga Mini Kake Telimu paimbo enonga konopuna molopalie yuni eno tope tirimona oi konopu kerimuni eno tope naa tirimo. Kraistinga Mini Kake Telimu konopuna naa moromo imbo akuma yunge imboma naa moromele.
9 Entretanto, vocês não estão sob o domínio da carne, mas do Espírito, se de fato o Espírito de Deus habita em vocês. E, se alguém não tem o Espírito de Cristo, não pertence a Cristo.
10 Nalo Kraist kinye kopu teko molonge lemo paimbo ulu keri teringimunga yu kinye imbo kololima moromele nalo yu kinye Gotenga imbo toya tolima moromelemunga eno konopu koinjo pungolio koinjo moromele.
10 Mas se Cristo está em vocês, o corpo está morto por causa do pecado, mas o espírito está vivo por causa da justiça.
11 Aku teko moromele kani Jisas kolorumu wali yu ono kombuna makinjirimu Mini Kake Telimu enonga konopuna molomo lemo Kraist Jisas makinjipe ola mondorumu Goteni enonga konopuna moromo Mini Kake Telimunga engemuni enonga kangima kololi ulu pulumu peremo kangima tepa koinjo limbelo.
11 E, se o Espírito daquele que ressuscitou Jesus dentre os mortos habita em vocês, aquele que ressuscitou a Cristo dentre os mortos também dará vida a seus corpos mortais, por meio do seu Espírito, que habita em vocês.
12 Aku tepa teremomunga, ango kame, lino tepo moromolo ulumu paa teamili. Oi konopu panjipo molorumulu kanomundo naa nio. Aku molo.
12 Portanto, irmãos, estamos em dívida, não para com a carne, para vivermos sujeitos a ela.
13 Eno oi konopu keri peremomunga pilko teko molonge lemo Goteni eno kolangei nimo. Nalo Mini Kake Telimunga engemuni lino oi ulu keri teremelema topa kondopili ningo aku teko elkele akuko toko kondonge lemo eno koinjo molonge.
13 Pois se vocês viverem de acordo com a carne, morrerão; mas, se pelo Espírito fizerem morrer os atos do corpo, viverão,
14 Gotenga Minimuni tope tipe yunge nimo ungu tenge tirimele imbo akuma Gotenga bakuluma moromele.
14 porque todos os que são guiados pelo Espírito de Deus são filhos de Deus.
15 Goteni eno Mini Kake Teli tirimumu, eno imbo kerima Gote pipili kolko tule teko angilengei Mini Kake Teli aku tepamu naa ltingi. Molo. Mini Kake Telimuni eno Gotenga bakuluma mondoromona ltingi. Lino tope tirimona Gotendo Ara nimolo.
15 Pois vocês não receberam um espírito que os escravize para novamente temer, mas receberam o Espírito que os adota como filhos, por meio do qual clamamos: "Aba, Pai".
16 Mini Kake Telimuni linonga konopundo eno Gotenga bakuluma moromele kani yundo ara neio nimo wali aku tepo nimolo.
16 O próprio Espírito testemunha ao nosso espírito que somos filhos de Deus.
17 Lino yunge bakuluma molomolo lemo pele Lapani yunge imboma molko kondonge ulu timbeloma moke tepalie lino timbelola, Kraist kinye peya limolo. Nalo we naa timbelo. Lino pele Kraist kinye yunge kombu pengana kopu tepo molopo kondamili nimbolio Kraist mindili nomba umbuni merimu mele lino aku tepo mindili nombo umbuni memolo lemo Goteni Kraist molopa kondoromo ulumu tirimuna ltimu mele lino aku tepa timbelona limolola.
17 Se somos filhos, então somos herdeiros; herdeiros de Deus e co-herdeiros com Cristo, se de fato participamos dos seus sofrimentos, para que também participemos da sua glória.
18 Gotenga pa telimu kinye molopo kondomolo ulu pengama mona lembalo aku uluma paa olandopa lipo manjipolio i moltomolo walimanga lino Kraistinga imboma mindili nombo moromolo uluma paa mandopa konopu lteo.
18 Considero que os nossos sofrimentos atuais não podem ser comparados com a glória que em nós será revelada.
19 Goteni nanga bakuluma kangi penga angilepili na kinye kamukumu kopu tepo molamili nimbelo ulumu kanamili ningo kanongeindo Goteni terimu melema pali nokoko moromele.
19 A natureza criada aguarda, com grande expectativa, que os filhos de Deus sejam revelados.
20 — ausente —
20 Pois ela foi submetida à futilidade, não pela sua própria escolha, mas por causa da vontade daquele que a sujeitou, na esperança
21 — ausente —
21 de que a própria natureza criada será libertada da escravidão da decadência em que se encontra para a gloriosa liberdade dos filhos de Deus.
22 Lino i tepo pimolo: Amboma bakulu kanoko lingeindo mindili nongo pereremele mele Goteni terimu melema pali aku teko mele mindili noringima yandoko kape mindili nongo pereko moromele.
22 Sabemos que toda a natureza criada geme até agora, como em dores de parto.
23 Mele akuma kau molola. Lino Goteni Minimu oi kumbe lepa tipelie melema pali timbelo lipo noimolo imboma peya. I kangi tukundo mindili nombo perepo molopolio ulu pulu kerimani lino kundupe ka mele tirimo aku kangimunga lino wendo lipe kangi te lupe, Kraistinga kangi mele tipe lino kamukumu yunge bakuluma omba limbelomunga konopu tipo nokopo moromolo nimbo pimolo.
23 E não só isso, mas nós mesmos, que temos os primeiros frutos do Espírito, gememos interiormente, esperando ansiosamente nossa adoção como filhos, a redenção do nosso corpo.
24 Paimbo kinye imbo kangina tukundo molopolio molopo kenjirimolo. Pele walite kangi te lupe lipo Gotenga bakuluma kamukumu molamili konopu lengei nimbe Goteni lino lipe tapopa mindili nolemala aulkena wendo ltimu. Nalo i tepo kanomolo i tepo molomolo nimbo pimolo mele oi kanolemalanje molo oi limalanje, i tepo limolo molo i tepa wendo ombalo nimbo pilipo nokopo naa molemala. Imbo narini melte oi lipe noipelie limbo nimbe pilipe nokopa moromoya? Aku ulu naa teremolo
24 Pois nessa esperança fomos salvos. Mas, esperança que se vê não é esperança. Quem espera por aquilo que está vendo?
25 nalo kinye aku tepo limolo, aku tepo molomolo nimbo pilipo aku walimu wendo ombalo nimbo taka lipo nokopo moromolo.
25 Mas se esperamos o que ainda não vemos, aguardamo-lo pacientemente.
26 Ulu penga te wendo opili nimbo moromolo aku tepa mele, lino konopundo enge naa peremo wali Mini Kake Telimuni lino lipe taporomo. Lino Gote kinye ungu nimilindo konge temolo mele naa lipo manjirimolo. Yu kinye ambe tepo ungu nimolonje nimbo, pilipo tundurumolo. Lino aku tepo pilipo tundupo moromolo wali Mini Kake Telimuni pilipelie ungu nimilindo ambele ungu nemolonje nimbo pilipo tundurumolo unguma yuni kanopa imbi tipelie lino kele topalie Gote kinye linonga nimbe pumbe konge tepa nindirimo.
26 Da mesma forma o Espírito nos ajuda em nossa fraqueza, pois não sabemos como orar, mas o próprio Espírito intercede por nós com gemidos inexprimíveis.
27 Goteni yuni uluma wendo opili nimbe pimo mele Minimuni pilipelie lino lipe tapopa lino Gotenga imbomanga konge tenderemomunga Minimuni linonga konge tenderemo ungumanga puluma aku imbo konopumanga tukundo karomo Gote yuni lipe manjirimo ungumanga pulumu pimo.
27 E aquele que sonda os corações conhece a intenção do Espírito, porque o Espírito intercede pelos santos de acordo com a vontade de Deus.
28 Lino Gote konopu mondoromolo imboma yuni eno kinye konopu lteo uluma teambo nimbe kanopa lipe peya molamili waio nimbe tukundo ltimo imbomanga Goteni mai kombuna ltemo uluma palini lino tepa enge tipili nimbe nokoromo ulumu lino lipo manjirimolo.
28 Sabemos que Deus age em todas as coisas para o bem daqueles que o amam, dos que foram chamados de acordo com o seu propósito.
29 Paa koro oi Goteni Yunge imbo molongema kanopalie nanga Malo komo mele yu tendekumu yunu naa molopili, angenupili kinye peya molangei kani nanga imbo molonge nimbe kanopa ltimu imboma nanga malo iyemu mele molangei nimbe panjirimu.
29 Pois aqueles que de antemão conheceu, também os predestinou para serem conformes à imagem de seu Filho, a fim de que ele seja o primogênito entre muitos irmãos.
30 Aku wali yuni aku tepa nimbe panjipe kanopa ltimu imboma nanga imboma molangei waio nimu. Nanga imboma molangei waio nimu imboma eno ulu pulu keri teringima tiye kolopolio nanga imbo toya tolima moromele nimbo kanopolio nanga kumbekerena ongo molangei nimu. Na kinye molopa kondoli kombuna molamili waio nimu.
30 E aos que predestinou, também chamou; aos que chamou, também justificou; aos que justificou, também glorificou.
31 Akumunga Goteni lino kinye teremo ulumundo linoni ambele nemiliya? Gote aku tepa linonga opa kalale iye moromomunga narini lino kinye opa pule tombaloya? Te manda molo.
31 Que diremos, pois, diante dessas coisas? Se Deus é por nós, quem será contra nós?
32 Yuni yunge malo kape lino naa timbo ungu naa nimbe, linonga pali lipe tapopa kolo wangopa kolopili nimbe tirimu. Yunge malo tendekumu linonga nimbe tirimu lemo yunge we mele mendo mendoma ambe telka naa timbeloya? Paa timbelo.
32 Aquele que não poupou a seu próprio Filho, mas o entregou por todos nós, como não nos dará juntamente com ele, e de graça, todas as coisas?
33 Goteni nanga imboma nimbe kanopa ltimu imboma narini kot tendembaloya? Goteni linondo enonga kot wendo ombalo ulu te naa peremo, eno imbo toya tolima moromele nimo.
33 Quem fará alguma acusação contra os escolhidos de Deus? É Deus quem os justifica.
34 Lino kot tendepalie mindili nangei ungumu narini nimbeloya? Te molo. Kraist Jisasini linonga nimbe kolorumu. Akumu kau molo. Goteni yu topa makinjirimu iyemu, yu lino pinyewe koinjo ltimo iyemu, yuni Gotenga imbo kindo angilipe linonga ungu tapopa nimbe moromo.
34 Quem os condenará? Foi Cristo Jesus que morreu; e mais, que ressuscitou e está à direita de Deus, e também intercede por nós.
35 Kraistini lino konopu mondoromo ulumu narini manda tungu tipe yu mele mele tembaloya? Umbuni meremolomani manda tembaloya? Molo lino topa tundurumo ulumani manda tembaloya? Molo imbomani lino mindili tirimele ulu teni, molo engele oromo ulumuni, molo pulu waimbele melema molo lembalo akumuni, molo ulu teni lino topa kondombai tembalo ulu te wendo ombalomuni, molo opa te wendo ombalomuni, aku ulumanga pali teni tembaloya?
35 Quem nos separará do amor de Cristo? Será tribulação, ou angústia, ou perseguição, ou fome, ou nudez, ou perigo, ou espada?
36 — ausente —
36 Como está escrito: "Por amor de ti enfrentamos a morte todos os dias; somos considerados como ovelhas destinadas ao matadouro".
37 — ausente —
37 Mas, em todas estas coisas somos mais que vencedores, por meio daquele que nos amou.
38 Na i tepo lipo manjiro. Kololi ulu pulumuni, molo mololi ulu pulumuni, molo Gotenga mulu kombuna enselemani, molo Satanenga kuromani, molo kinye peremo ulumani, molo altopa ombalo ulumani, molo mele enge nilimani,
38 Pois estou convencido de que nem morte nem vida, nem anjos nem demônios, nem o presente nem o futuro, nem quaisquer poderes,
39 molo muluna paa ola melemani molo maina mainye ltemomani, molo mele lupe lupemani pali kape, Goteni lino konopu mondoromo ulumu pipi tipe aku ulumanga pali teni Gote kinye lino tungu tipe yu mele mele naa tembalo, paa molo nimbo akumu na konopu tendekumu panjiro. Goteni lino konopu mondoromo ulumu Kraist Jisas kinye peremo.
39 nem altura nem profundidade, nem qualquer outra coisa na criação será capaz de nos separar do amor de Deus que está em Cristo Jesus, nosso Senhor.

Ler em outra tradução

Comparar com outra