1 Načelniku godbe: "Ne pogubi"; Davidova pesem odlična.
2 Ali zares, o krdelo, govorite pravico? po pravici sodite, sinovi človeški?
3 Ne, celo iz srca počenjate krivice; v tej deželi tehtate rok svojih silovitost.
4 V stran zavijajo krivični od rojstva; tavajo od materinega telesa laž govoreč.
5 Strup imajo podoben kačjemu strupu; kakor gada gluhega, ki si maši uho svoje.
6 Kateri ne posluša glasú mrmrajočih, njega, ki zna zagovarjati jako.
7 O Bog, zdróbi jim zobe v njih ustih; mladih levov kočnike poderi, Gospod!
8 Stopé se naj kakor voda, odidejo naj neprestano; njemu, ki napenja pušice svoje, izpremené se naj kakor v klasje pušice.
9 Kakor polž, ki se topi, bode naj vsak, kakor žene splav, kakor ki niso videli solnca.
10 Ko se ne bode še čutilo trnje vaše, trnje ščipkovo, tako zeleno kakor suho podrl bode vse.
11 Radoval se bode pravični, ko bode videl maščevanje; noge svoje bode umival v krivičnega krvi.
12 In človek poreče: Vendar ima sad pravični, vendar je sodnik na zemlji!