1 Načelniku godbe: "Ne pogubi", Davidova pesem odlična, ko je bežal pred Savlom v brlog.
2 Milosten mi bodi, Bog, milosten mi bodi; ker k tebi je pribežala duša moja, in v senco peroti tvojih hočem pribežati, dokler ne minejo težave.
3 Klical bodem Boga najvišjega, mogočnega, ki zvršuje za me.
4 Poslal bode z nebes rešit me, osramotil bode njega, ki me rohneč preganja silovito. Poslal bode Bog milost svojo in resnico svojo.
5 Jaz sem med levi groznimi, med požigalci ležim, med ljudmi, katerih zobje so sulice in pušice, in jezik njih je oster meč.
6 Povišaj se nad nebesa, o Bog; nad vso zemljo v slavi svoji.
7 Mrežo so bili nastavili stopinjam mojim; potlačil je bil dušo mojo; jamo so bili skopali pred menoj, vanjo padajo silno.
8 S povzdignenim srcem svojim, o Bog, s povzdignenim srcem bodem pel in prepeval:
9 Vstani, slava moja, vstanite brenklje in strune, budil bodem sè zarijo;
10 Slavil te bodem med ljudstvi, Gospod; prepeval med narodi;
11 Velika je do nebés milost tvoja, in noter do gornjih oblakov resnica tvoja.
12 Povišaj se nad nebesa, o Bog; nad vso zemljo v slavi svoji.