1 PRISLUHNI, o Izraelov pastir, Ti, ki vodiš Jožefa kakor čredo; Ti, ki sediš ustoličen na kerubih [skrinje zaveze], zasij
2 pred Efrájimom in Benjaminom in Manásejem! Zbudi Svojo mogočnost in pridi, da nas rešiš!
3 Postavi nas ponovno, o Bog; in Svojemu obrazu povzroči, da bo [v zadovoljstvu in odobravanju] sijal [na nas] in mi bomo rešeni!
4 O Gospod Bog nad bojevniki, kako dolgo boš Ti jezen na molitve Svojega ljudstva?
5 Ti si jih hranil s kruhom solzá in Ti si jim v veliki meri dal piti solze.
6 Ti nas delaš v spor in posmeh našim sosedom in naši sovražniki se posmehujejo med seboj.
7 Ponovno nas obnovi, o Bog nad bojevniki; in povzroči, da bo Tvoj obraz sijal [na nas z naklonjenostjo kakor od davnine] in mi bomo rešeni!
8 Ti si izpeljal vinsko trto [Izraela] iz Egipta. Ti si pregnal [poganske] narode in jo vsadil [v Kánaan].
9 Ti si pred njo pripravil prostor in pognala je globoko korenino in ta je napolnila deželo.
10 Gore so bile pokrite z njeno senco in njene veje so bile kakor velike cedre, [Božje cedre].
11 [Izrael] je svoje veje pognal do [Sredozemskega] morja in svoje odrastke do reke [Evfrat].
12 Zakaj si Ti polomil njegove žive meje in zidove, tako da vsi, ki gredo mimo, trgajo od njegovih sadov?
13 Merjasec iz gozda ga pustoši in divja poljska žival se hrani z njim.
14 Ponovno se obrni, mi Te rotimo, o Bog nad bojevniki! Poglej dol iz nebes in vidi, obišči in imej spoštovanje do te vinske trte!
15 [Varuj in vzdržuj] živino, ki jo je Tvoja roka zasadila in odrastek, (sin), ki si ga Ti gojil in ga naredil močnega Zase.
16 Požgali so jo z ognjem, posekana je; naj izginejo ob ukoru izraza Tvojega obraza.
17 Naj bo Tvoja roka na možu Tvoje desnice, na sinu človekovemu, katerega si Ti naredil močnega Zase.
18 Potem ne bomo odšli od Tebe; oživi nas, (daj nam življenje) in klicali bomo Tvoje ime.
19 Obnovi nas, o Gospod Bog nad bojevniki; povzroči, da bo Tvoj obraz sijal [v zadovoljstvu, odobravanju in naklonjenosti na nas] in mi bomo rešeni!