Lucas 15

IMO vs ARIB

Sair da comparação
ARIB Almeida Revisada Imprensa Bíblica
1 Kou takisi lili iyema kinye Gotenga ungu pilko naa lili imbo lupema kinye eno pali Jisasinga ungu pilingeindo yu molorumuna nondoko oringi.
1 Ora, chegavam-se a ele todos os publicanos e pecadores para o ouvir.
2 Farisi iyema kinye Gotenga ungumanga pulumu pilko ungu mane tili iye akumani aku ulu kanokolio enoni konokono ningo ningei, “I iyemu ulu pulu kerima ambololi imboma peya molamili waio nimbelie, kere langi eno peya nongo moromele ulumu tepa kenjirimo,” ningi.
2 E os fariseus e os escribas murmuravam, dizendo: Este recebe pecadores, e come com eles.
3 Jisasini eno aku teko ningi ungu pilipelie i ungu ikomu topalie nimbei,
3 Então ele lhes propôs esta parábola:
4 “Enonga iye teni kongi sipsip 100 ari telka kinye te maa tolkanje yuni sipsip 99 wema era nongo angilengei nimbe pumbe, maa toromomu kanopa limbei korolipe pulka.
4 Qual de vós é o homem que, possuindo cem ovelhas, e perdendo uma delas, não deixa as noventa e nove no deserto, e não vai após a perdida até que a encontre?
5 Altopa kanopa lipelie yuni konopu tipe apu topa ulkendo mepa pulka.
5 E achando-a, põe-na sobre os ombros, cheio de júbilo;
6 Kano wali ulkendo ombalie aku iyemuni yunge pulu ltemo imbomando kinye yunge ulke kere pongolo imbomando kinye walipe pilipelie nimbei, ‘Nanga kongi sipsip maa tomomu kanopo lindumunga tono teremo kani peya tono kolopo molamili waio,’ nilka.
6 e chegando a casa, reúne os amigos e vizinhos e lhes diz: Alegrai-vos comigo, porque achei a minha ovelha que se havia perdido.
7 Aku tepala, nani eno ungu te i tepo nimbo tiro. Imbo ulu pulu keri naa teko konopu tumbi nimbe pepili molonge imbo 99 waye aku teko molongena eno ulu pulu kerima munduko kelko konopu topele tonge ulumu eno kinye naa pembalo, kano imboma mulu kombuna enselemani tono koromele. Nalo sipsip tapu iyemuni yunge sipsip maa tolimu kanopa lipelie wali paa tono kolka mele aku mele ulu pulu keri ambololi imbo te yunge ulu pulu keri teremoma pilipe keri pilipe mundupe kelepa konopu topele tombalo mulu kombuna enselemani tono awili tiko kolonge,” nimu.
7 Digo-vos que assim haverá maior alegria no céu por um pecador que se arrepende, do que por noventa e nove justos que não necessitam de arrependimento.
8 “Aku tepala ambo te kou mongo 10 noipelie te mainye pulkanje yu tipe lam kandopa ulke pureme mepa kanopa limbeindo wamba koropa kondolka.
8 Ou qual é a mulher que, tendo dez dracmas e perdendo uma dracma, não acende a candeia, e não varre a casa, buscando com diligência até encontrá-la?
9 Kano wali, aku koumu kanopa lipelie yunge pulu ltemo imboma kinye yunge ulke kere pongolo imboma kinye walipe pilipilie nimbei, ‘Nanga kou mongo mainye pumomu kanopo lindu kani peya konopu tipo molamili waio,’ nilka.
9 E achando-a, reúne as amigas e vizinhas, dizendo: Alegrai-vos comigo, porque achei a dracma que eu havia perdido.
10 Nani eno i tepo nimbo tiro. Aku tepa mele ulu pulu keri ambololi imbo te yunge ulu pulu keri teremoma pilipe keri pilipe mundupe kelepa konopu topele tombalomunga Gotenga enselemani tono kolonge,” nimu.
10 Assim, digo-vos, há alegria na presença dos anjos de Deus por um só pecador que se arrepende.
11 Jisasini ungu iko te peya topalie nimbei, “Iye te, yunge ungulu talo moloringili.
11 Disse-lhe mais: Certo homem tinha dois filhos.
12 Walite akiliomuni lapando nimbei, ‘Ara, nu koloniomunga monge melema i teli oi moke teko na tinio mele tiwi!’ nimu kano wali kano iyemuni yunge noirimu melema moke tepalie yunge ungulu talo tirimuna ltingili.
12 O mais moço deles disse ao pai: Pai, dá-me a parte dos bens que me toca. Repartiu-lhes, pois, os seus haveres.
13 Kano melema elo tirimu kano wali akiliomu wali pokore kau molopalie, altopa mele tirimuma pali lipe mepa aulke tule tenga purumu. Kombu tulena pumbe molopalie yu pumbe takera kalorumu. Aku telipe purumu kano wali yunge kou mone melema pali pora nimu.
13 Poucos dias depois, o filho mais moço ajuntando tudo, partiu para um país distante, e ali desperdiçou os seus bens, vivendo dissolutamente.
14 Yunge melema kinye kou mone kinye pora nimu wali yu paa koropa purumu. Kano wali yu molorumu kombuna engele awili tepa lerimu wali yunge melema pali pora nimuna yu paa engele kolorumu.
14 E, havendo ele dissipado tudo, houve naquela terra uma grande fome, e começou a passar necessidades.
15 Yu engele terimuna yu kano kombu pulu iye te molorumuna pumbe kou kongono te teambo tiwi nimbe konge terimu kano wali yuni nimbei, ‘Manda, nanga kongi tapu tendewi,’ nimu.
15 Então foi encontrar-se a um dos cidadãos daquele país, o qual o mandou para os seus campos a apascentar porcos.
16 Gai punduku kongi tirimuma nambo nimbe pilipe molorumu nalo yu te naa tiringi.
16 E desejava encher o estômago com as alfarrobas que os porcos comiam; e ninguém lhe dava nada.
17 Kano wali, altopa yu konopu kuli lipe mundupe pilipelie yu yunu nimbei, ‘Aranga kongono tenderemele imboma kere pulumu nongo olo tepili moromele nalo na ya ina engele kolopolio kamukumu kolomboi tero.
17 Caindo, porém, em si, disse: Quantos empregados de meu pai têm abundância de pão, e eu aqui pereço de fome!
18 Akumunga na pumbo Ara moromona pumbolio yundo nimboi, “Ara, nu kinye Mulu Kombuna Moromo Gote kinye nani tepo kenjiru.
18 Levantar-me-ei, irei ter com meu pai e dir-lhe-ei: Pai, pequei contra o céu e diante de ti;
19 Na ungulu kerimu kani nunge marena molombo manda naa tembalo kani nunge kongono iye te molambo,” nimbo,’ nimbe pilerimu.
19 já não sou digno de ser chamado teu filho; trata-me como um dos teus empregados.
20 Kano wali, yu molorumu kombuna mundupe kelepa, lapa molorumuna pumbei purumu. Yu ulkendo pumbei purumu kano wali yunge lapani yu tule tepa orumuna kanopalie yu kondo kolopa lkipe pumbe yu kangulupe ltimu.
20 Levantou-se, pois, e foi para seu pai. Estando ele ainda longe, seu pai o viu, encheu-se de compaixão e, correndo, lançou-se-lhe ao pescoço e o beijou.
21 Kano wali ungulumuni lapando nimbei, ‘Ara, nu kinye Mulu Kombuna Moromo Gote kinye nani tepo kenjiru. Na ungulu kerimu kani nunge marena molombo manda naa tembalo!’ nimu.
21 Disse-lhe o filho: Pai, pequei conta o céu e diante de ti; já não sou digno de ser chamado teu filho.
22 Aku tepa nimbe molopili lapani yunge kongono tenderingi iyemando nimbei, ‘Welea pungo nanga wale pakoli pengamu pungo liko meko ongo yunge pakondoko, ki ring te liko yunge kina mondondoko, kimbo su liko yunge kimbona mondondaio!
22 Mas o pai disse aos seus servos: Trazei depressa a melhor roupa, e vesti-lha, e ponde-lhe um anel no dedo e alparcas nos pés;
23 — ausente —
23 trazei também o bezerro, cevado e matai-o; comamos, e regozijemo-nos,
24 — ausente —
24 porque este meu filho estava morto, e reviveu; tinha-se perdido, e foi achado. E começaram a regozijar-se.
25 Nalo yunge ungulu komo poinyena kongono tepa molopalie ipupene ulkendo ombai orumu wali eno tono kolko kunana ningo moloringi ungumu pilipelie
25 Ora, o seu filho mais velho estava no campo; e quando voltava, ao aproximar-se de casa, ouviu a música e as danças;
26 yuni kongono tendeli iye tendo ungu te nemboi owi nimbelie, yundo waltindipelie nimbei, ‘Tukundo ambele ulu teremeleya?’ nimu.
26 e chegando um dos servos, perguntou-lhe que era aquilo.
27 Kano kongono tendeli iyemuni yundo topondopa nimbei, ‘Angena kano manda molopa omona lanieni kanopa tono kolopalie kongi kao walo awilimu namili nimbe topa koimo,’ nimu.
27 Respondeu-lhe este: Chegou teu irmão; e teu pai matou o bezerro cevado, porque o recebeu são e salvo.
28 Aku tepa nimu ungu pilipelie komomu yu mumindili kolopalie na ulkena tuku paa naa pumbo nimu. Aku nimu ungu pilipelie lapani wendo omba yundo nimbei, ‘Lino peya tono kolopo molamili owi,’ nimbe konge terimu kano wali
28 Mas ele se indignou e não queria entrar. Saiu então o pai e instava com ele.
29 lapando topondopa nimbei, ‘Piliwi. Na waliwalima, poinye awini nunge kongono tendepo molopolio nu nino unguma pilipe lipo tenge tipo, walite kape nunge ungu te pilipo tupe naa toro kano nalo nuni nando walite kape kongi meme walo te nanga kanopo ltio unguluma kinye peya tono kolko nongo molangei ningo naa tirino.
29 Ele, porém, respondeu ao pai: Eis que há tantos anos te sirvo, e nunca transgredi um mandamento teu; contudo nunca me deste um cabrito para eu me regozijar com meus amigos;
30 Nalo kinye nunge marena omba, yuni apureli ambomando kou mone pora tirimu, kano marena omo wali nu tono kolko kongi kao walo awilimu namili ningo toko koinio lepamo,’ nimu.
30 vindo, porém, este teu filho, que desperdiçou os teus bens com as meretrizes, mataste-lhe o bezerro cevado.
31 Lapani yundo topondopa nimbei, ‘Nanga ungulumu, nu kinye na peya morombolo wali nanga melema pali nunge kindo ltemo, iltonga.
31 Replicou-lhe o pai: Filho, tu sempre estás comigo, e tudo o que é meu é teu;
32 Nalo kinye angena kolorumu kanomu altopa omo. Yu oi pumbe maa torumu, kinye kelepa omona kanopo ltimolo kani lino tono kolopo kunana nimbo langi nombo moltomolo,’ nimu,” nimbe Jisasini nimu.
32 era justo, porém, regozijarmo-nos e alegramo-nos, porque este teu irmão estava morto, e reviveu; tinha-se perdido, e foi achado.

Ler em outra tradução

Comparar com outra