1 Načelniku godbe, pesem Davidova ukovita.
2 Ko je Doeg Idumejec prišel in naznanil Savlu ter rekel mu: David je obiskal hišo Abimelekovo.
3 Kaj se šopiriš v hudobi, o mogočni? Milost Boga mogočnega trpi vsak dan.
4 Bridkosti izmišljene napravljaš z jezikom svojim; podoben je ostri britvi, ti zvijače snovatelj!
5 Hudo ljubiš bolj ko dobro, laž bolj ko govoriti pravico, presilno.
6 Ljubil si vse besede pogubne, jezik zvijačen.
7 Tudi to Bog mogočni podere na vekomaj; zgrabi te in izdere iz šatora; in s kórena te izpuli iz dežele živečih, presilno.
8 To bodejo videli pravični v Božjem strahu, in njemu se smijali:
9 Glej onega moža, ki si ni bil vzel Boga za brambo; nego zanašal se je na bogastva svojega obilost, in utrjal se v hudobi svoji.
10 Jaz pa, kakor oljka zeleneča v hiši Božji, zaupam milosti Božji na vedno večne čase.
11 Slavil te bodem vekomaj, ker si storil to; in čakal bodem imena tvojega, ker si dober, pred njimi, katerim deliš milost.