1 Načelniku godbe med nasledniki Koretovimi, na šestero strun, prijateljic pesem ukovita.
2 Iz srca mojega vre dobra beseda; pel bodem pesmi svoje o kralji, z jezikom svojim in peresom, ročen pisar.
3 Mnogo lepši si ustvarjen od sinóv človeških; miloba je razlita po ustnah tvojih; zatôrej te je Bog blagoslovil vekomaj.
4 Meč svoj opaši okolo ledja, o premočni; meč slave svoje in dike svoje.
5 In z diko svojo srečno jahaj z besedo resnice, in izrekaj pravico, in stavi si spomenike sè strašnimi deli desnice svoje.
6 Z ostrimi pušicami tvojimi bodo padala pód te ljudsta, po volji bodo padali sovražniki kraljevi.
7 Prestol tvoj, o Bog, je na večne čase; žezlo pravično je žezlo tvojega kraljestva.
8 Ljubiš pravico, in krivico sovražiš; zatorej te je pomazilil Bog, Bog tvoj z oljem veselja pred tvojimi tovariši.
9 Mira in aloe in kasija so vsa oblačila tvoja, ko izhajaš iz svetišč slonokoščenih, pred njimi, ki razveseljujejo.
10 Hčere kraljeve so med dragimi tvojimi; žena tvoja je postavljena tebi na desno z odličnim zlatom Ofirskim.
11 Čuj, hči, in glej, in nagni uho svoje, ter pozabi ljudstva svojega in hiše očetove svoje.
12 In radoval se bode kralj lepote tvoje; in ker je kralj tvoj, pokloni se njemu.
13 Tedaj bodejo hčere Tirske z darilom molile obličje tvoje, bogati med ljudstvom.
14 Vsa čestita je notri hči kraljeva, v obleki predelani zlatom.
15 S Frigijskimi ogrinjali nesó jo h kralju; device prijateljice za njo peljejo se k tebi.
16 Vodijo jih z največjim veseljem in radovanjem, stopajo v grad kraljevi.
17 Na mestu roditeljev tvojih bodejo sinovi tvoji: za prvake jih postaviš po vsej deželi.
18 Oznanjal bodem ime tvoje v vsaki dobi; zatorej te bodejo slavila ljudstva na vedno večno čase.