1 HVALIL TE bom, o Gospod, z vsem svojim srcem; pokazal, (pripovedoval, na glas povedal) bom o vseh Tvojih fantastičnih delih in čudovitih dejanjih!
2 Radostil se bom v Tebi in bom razigran; pel bom hvalo Tvojemu imenu, o Najvišji!
3 Ko so se moji sovražniki obrnili nazaj, so se spotaknili in bili uničeni pred Teboj.
4 Ker si Ti ohranil mojo pravico in mojo stvar; Ti si sedel na prestolu in pravično sodil.
5 Ti si grajal narode, Ti si uničil zlobne; Ti si njihovo ime izbrisal za vedno in večno.
6 Sovražnik je bil odrezan in izginil v večne razvaline, Ti si izruval in zrušil njihova mesta; spomin nanje je oslabel in izginil.
7 Toda Gospod bo ostal in nadaljeval za vedno; On je Svoj prestol pripravil in utrdil za sodbo.
8 In On bo sodil svet v pravičnosti, (pravici in nepristranskosti); On bo narodom nudil pravico v pokončnosti.
9 Gospod bo tudi zatočišče in visok stolp za zatirane, zatočišče in utrdba v težkih časih (draginje, revščine in obupa).
10 In tisti, ki poznajo Tvoje ime, [ki imajo izkustvo in spoznanje Tvojega usmiljenja], se bodo zanašali in svoje zaupanje prepričano položili Vate, kajti Ti, Gospod, nisi zapustil tistih, ki iščejo, (sprašujejo o |Tebi| in za) Teboj [na podlagi avtoritete Božje Besede in pravice njihove potrebe].
11 Pojte hvalnice Gospodu, ki biva na Sionu! Njegova dela razglašajte med narodi!
12 Kajti On, ki maščuje kri [Svojega ljudstva, prelito po krivici], se jih spominja; On ne pozabi klica užaloščenega, (ubogega in ponižnega).
13 Usmili se me in bodi prijazen do mene, o Gospod; premisli kako sem užaloščen od tistih, ki me sovražijo, Ti, ki me vzdiguješ od duri smrti,
14 da lahko prikažem, (preštejem in naglas povem) vse Tvoje hvale! V durih hčere Sionske se bom radostil v Tvoji rešitvi duš in Tvoji rešujoči pomoči.
15 Narodi so se pogreznili v jamo, ki so jo sami naredili; v mrežo, ki so jo skrili, se je ujelo njihovo lastno stopalo.
16 Gospod se je dal spoznati; On izvršuje sodbo; zlobni so ujeti v delo svojih lastnih rok. Higgaion [premišljevanje], sela, [ustavi se in mirno razmisli o tem]!
17 Zlobni bo [prenagljeno, v prezgodnji smrti], vrnjen v Šeol, (kraj duhov preminulih zlobnih), celo vsi narodi, ki pozabijo ali so pozabljivi glede Boga.
18 Kajti pomoči potreben ne bo vedno pozabljen in pričakovanje in upanje krotkih ter ubogih ne bo propadlo za vselej.
19 Vzdigni se, o Gospod! Naj ne prevlada človek; naj bodo narodi sojeni pred Teboj.
20 Postavi jih v strah, [naj spoznajo svojo slabotno naravo], o Gospod, da bi se narodi lahko spoznali, da so samo ljudje. Sela, [ustavi se in mirno razmisli o tem]!