1 GOSPOD, TI si bil [končno] naklonjen in si milostno ravnal s Svojo deželo [Kánaan]; Ti si [iz Babilona] pripeljal nazaj Jakobove ujetnike.
2 Ti si odpustil in vzel stran krivdo Svojega ljudstva, Ti si pokril ves njihov greh.
3 Sela, [ustavi se in mirno spoznaj kaj to pomeni]! Ti si umaknil ves Svoj bes in prizadetost, Ti si se obrnil stran od plameneče jeze, [s katero si si Ti dal duška].
4 Obnovi nas, o Bog, rešitev naših duš in povzroči, da bo Tvoja jeza proti nam [za vedno] prenehala.
5 Ali se boš Ti za vedno jezil nad nami? Ali boš Ti podaljševal Svojo jezo [in nenaklonjenost] ter jo razširil na vse rodove?
6 Ali nas ne boš Ti ponovno oživil, da se Tvoje ljudstvo lahko radosti v Tebi?
7 Pokaži nam Svoje usmiljenje in ljubečo-skrbnost, o Gospod in zagotovi nam Svojo rešitev duš.
8 [S pričakovanjem] bom prisluhnil kaj bo rekel Bog, Gospod, kajti Svojemu ljudstvu bo On govoril mir, Svojim svetim, (tistim, ki so v pravilnem odnosu z Njim) – toda ne dopusti, da bi se ponovno obrnili k [samozavestni] norosti.
9 Zagotovo je Njegova rešitev duš blizu tistim, ki se častitljivo in obožujoče bojijo Njega [in je pripravljena, da bo prisvojena], da [očitna prisotnost Boga, Njegova] slava, lahko šotori in ostaja v naši deželi.
10 Usmiljenje in ljubeča-skrbnost ter resnica so se skupaj srečale; pravičnost in mir sta se poljubila.
11 Resnica bo pognala iz zemlje in pravičnost bo gledala dol iz nebes.
12 Da, Gospod bo dal kar je dobro in naša dežela bo dajala svoj donos.
13 Pravičnost bo šla pred Njim in Njegove stopinje bo naredila za pot, po kateri naj se hodi.