1 REŠI ME, o Bog, kajti vode so prišle do mojega vratu, [pretijo mojemu življenju].
2 Tonem v globokem blatu, tam kjer ni trdnih tal; prispel sem v globoke vode, kjer me preplavljajo valovi.
3 Izčrpan sem od svojega klicanja; moje grlo je izsušeno; moje oči pešajo s čakanjem, [upajoč] na svojega Boga.
4 Tistih, ki me sovražijo brez razloga, je več kakor las na moji glavi; tisti, ki bi me odrezali in uničili, ki so po krivem moji sovražniki, so številni in močni. Jaz sem [prisiljen] povrniti, česar nisem ukradel.
5 O Bog, Ti poznaš mojo neumnost in nepremišljenost; moji grehi in moja krivda niso skriti pred Teboj.
6 Naj ne bodo tisti, ki Te čakajo in upajo in iščejo, o Gospod nad bojevniki, zaradi mene osramočeni; naj ne bodo tisti, ki Te iščejo in sprašujejo po |Tebi| in |Te| zahtevajo, [kakor svojo življenjsko potrebo] zaradi mene privedeni v zmedenost in sramoto, o Izraelov Bog.
7 Kajti zaradi Tebe sem prenašal zasmehovanje in očitke; zmeda in sramota sta pokrili moj obraz.
8 Postal sem tujec svojim bratom in tujec otrokom svoje matere.
9 Kajti gorečnost za Tvojo hišo me je použila in očitki in žalitve teh, ki očitajo in Te žalijo, so padli name.
10 Ko sem jokal in samega sebe ponižal s postom, sem bil v posmeh in ponižanje;
11 ko sem si naredil raševino za svoje oblačilo, sem jim postal pregovor (predmet prezira).
12 Tisti, ki sedijo v durih [mesta], se pogovarjajo o meni in jaz sem pesem pijancem.
13 Toda kar se mene tiče, moja molitev je k Tebi, o Gospod. Ob sprejemljivem in primernem času, o Bog, v množini Tvojega usmiljenja in obilju Tvoje ljubeče-skrbnosti me usliši in mi odgovori v resnici in zvestobi Tvoje rešitve duše.
14 Reši me iz blata in ne dopusti da potonem; naj bom osvobojen pred temi, ki me sovražijo in |osvobojen| ven iz globokih voda.
15 Naj me poplavne vode ne preplavijo in premagajo, niti ne dopusti, da me požre brezno, niti naj [izkopana] jama, [mogoče z vodo na dnu], ne zapre svojih ust nad menoj.
16 Sliši in odgovori mi, o Gospod, kajti Tvoja ljubeča-skrbnost je prijetna in tolažilna; po Svojem obilnem nežnem usmiljenju in neomajni ljubezni se obrni k meni.
17 Ne skrivaj Svojega obraza pred Svojim služabnikom, kajti v stiski sem; o hitro mi odgovori!
18 Približaj se mi in me odkupi; plačaj odkupnino in me osvobodi zaradi mojih sovražnikov, [da se ne bi oni veselili v moji podaljšani stiski]!
19 Ti poznaš mojo grajo in mojo sramoto in mojo nečast; moji nasprotniki so vsi pred Teboj, [popolnoma so Ti poznani].
20 Očitki in graja so zlomili moje srce; poln sem potrtosti in bolan od žalosti. Iskal sem usmiljenja, toda ni ga bilo in tolažnikov, toda nisem našel nobenega.
21 Dali so mi tudi žolč, [strupen in grenak], za mojo hrano in v moji žeji so mi dali piti kis, (kislo vino).
22 Naj njihova lastna miza, [z vsem obiljem in razkošjem], postane zanje zanka; in kadar so varni v miru [ali na njihovih žrtvenih praznikih, naj ti postanejo] zanje zanka.
23 Naj bodo njihove oči zatemnjene, da ne bodo mogli videti in njihova ledja jim naredi neprenehoma drhteča [od strahu, osuplosti in oslabelosti].
24 Nanje izlij Svojo ogorčenost in naj jih divjost Tvoje goreče jeze z njimi dohiti.
25 Naj njihovo bivališče in njihovo taborišče postane opustošenje; naj nihče ne prebiva v njihovih šotorih.
26 Kajti zasledujejo in preganjajo tistega, katerega si Ti udaril in opravljajo te, katere si Ti ranil, [dodajajoč] njihovi žalosti in bolečini.
27 Naj se [neodpuščena] pokvarjenost in krivica zbirata nad vsakim izmed njih [v Tvoji knjigi] in naj ne pridejo v Tvojo pravičnost ali da so opravičeni in oproščeni po Tebi.
28 Naj bodo izbrisani iz knjige živih in knjige življenja in naj ne bodo vpoklicani med [brezkompromisno] pravične, (te pokončne in v pravem odnosu z Bogom).
29 Toda jaz sem ubog, žalosten in v bolečini; naj me Tvoja rešitev duše, o Bog postavi na višave.
30 Gospodovo ime bom hvalil s pesmijo in poveličeval Ga bom z zahvaljevanjem
31 in to bo Gospodu bolj ugajalo kakor vol ali bikec, ki ima rogove in kopita.
32 Ponižni bodo to videli in bodo veseli; vi, ki iščete Boga, vprašujoč in zahtevajoč Ga [kakor svojo prvo potrebo], naj vaša srca oživijo in živijo!
33 Kajti Gospod sliši revne in pomoči potrebne in ne prezira Svojih ujetnikov, (Njegovih nesrečnih in ranjenih).
34 Naj Ga hvalijo nebesa in zemlja, morja in vse kar se giblje v njih.
35 Kajti Bog bo rešil Sion in obnovil mesta Judeje; in [Njegovi služabniki] bodo ostali in prebivali tam ter jo imeli v svoji posesti;
36 otroci Njegovih služabnikov jo bodo podedovali in tisti, ki ljubijo Njegovo ime, bodo prebivali v njej.