1 BODI MI usmiljen in milostljiv, o Bog, bodi mi usmiljen in milostljiv, kajti moja duša se zateka in najde zavetišče in zaupnost v Tebi, da, v senco Tvojih peruti se bom zatekel in prepričan bom, dokler nesreče in rušilna neurja ne minejo.
2 Klical bom k Bogu Najvišjemu, ki deluje v mojo korist in me nagrajuje, [ki zame uresničuje Svoje namene in jih zagotovo izpolni]!
3 On bo poslal iz nebes in me rešil pred obrekovanji in očitki tistega, ki bi me poteptal ali me požrl in On ga bo osramotil. Sela, [ustavi se, in mirno razmisli o tem]! Bog bo poslal Svoje usmiljenje in ljubečo-skrbnost in Svojo resnico in zvestobo.
4 Moje življenje je med levi; ležati moram med tistimi, ki so v plamenih – človeškimi sinovi, katerih zobje so sulice in puščice, njihovi jeziki ostri meči.
5 Bodi poveličevan, o Bog, nad podaljškom nebes! Naj bo Tvoja slava čez vso zemljo!
6 Nastavili so mrežo mojim korakom; celó moje življenje je bilo upognjeno. Izkopali so jamo na moji poti; sami so padli v njeno sredo.
7 Sela, [ustavi se in mirno razmisli o tem]! Moje srce je nespremenljivo, o Bog, moje srce je trdno in prepričano! Pel bom in igral.
8 Zbudi se, moja slava, (moj notranji jaz); zbudita se harfa in lira! Jaz se bom zbudil navsezgodaj, [zbudil bom zoro]!
9 Hvalil Te bom in se zahvaljeval, o Gospod, med ljudstvi; med narodi Ti bom pel hvalnice.
10 Kajti Tvoje usmiljenje in ljubeča-skrbnost sta veličastni, segata do podaljška nebes in Tvoja resnica in zvestoba do oblakov.
11 Bodi poveličevan, o Bog, nad podaljškom nebes; naj bo Tvoja slava čez vso zemljo.