1 ZAKAJ SE bahaš z vragolijo storjeno proti ljubeči-skrbnosti Boga [in bogaboječega], o mogočen, [grešen] človek, dan za dnem?
2 Tvoj jezik si izmišlja zlobnost; je kakor ostra britev, deluje prevarantsko.
3 Bolj ljubiš hudobijo kakor dobro in rajši lažeš, kakor bi govoril pravičnost, pravico in pravilno.
4 Sela, [ustavi se in mirno razmisli o tem]! Ti ljubiš vse uničujoče in použivajoče besede, o varljiv jezik.
5 Bog te bo prav tako polomil in uničil za vedno; On te bo zgrabil in izruval iz tvojega šotora in te izkoreninil iz dežele živih.
6 Sela, [ustavi se in mirno razmisli o tem]! [Brezkompromisno] pravični bo [to] tudi videl in bo v častitljivem strahu in strahospoštovanju, toda glede tebe se bodo [porogljivo] smejali, govoreč:
7 "Poglejte, to je človek, ki ni naredil Boga za svojo moč (svojo trdnjavo in visoki stolp), temveč je zaupal v |obilje svojega bogastva| in se prepričano zanašal na obilje svojega bogastva, iščoč zatočišče in varnost zase zaradi svoje zlobnosti."
8 Toda jaz sem kakor zeleno oljčno drevo v Božji hiši; zaupam in se prepričano zanašam na ljubečo-skrbnost in Božje usmiljenje za vedno in večno.
9 Zahvaljeval sem Ti bom in zaupal Vate za vedno, ker si Ti to storil, [me osvobodil in me obvaroval]. Čakal bom na |Tvoje ime|, upal v |Tvoje ime| in pričakoval v Tvojem imenu, kajti to je dobro v prisotnosti Tvojih svetih, (Tvojih prijaznih in hvalevrednih.)