1 VZVIŠEN JE Gospod in visoko naj bo hvaljen v mestu našega Boga! Njegova sveta gora,
2 svetla in lepa v vzdigovanju, je radost vse zemlje – Gora Sion, [Davidovo Mesto], na severni strani [gora Moríja in svetišče], [celotno] mesto Velikega Kralja!
3 Bog je samega Sebe naredil poznanega v njenih palačah kot Zatočišče, (visoki stolp in utrdba).
4 Kajti glej, kralji so se zbrali, prišli so naprej in skupaj preminuli.
5 Pogledali so, bili so osupli; udarjeni so bili z grozo in se pognali v beg, [zgroženi in onemogočeni].
6 Prevzelo jih je trepetanje in bolečina kakor pri ženi na porodu.
7 Z vzhodnim vetrom si Ti zdrobil taršíške ladje.
8 Tako kot smo slišali, tako smo videli v mestu Gospoda nad bojevniki, v mestu našega Boga: Bog ga bo osnoval za vedno.
9 Sela, [ustavi se in mirno razmisli o tem]! Mi smo premišljevali o Tvoji neomajni ljubezni, o Bog, v sredi Tvojega svetišča.
10 Kakor je Tvoje ime, o Bog, taka je Tvoja hvala do koncev zemlje; Tvoja desnica je polna pravičnosti, (pravilnosti in pravice).
11 Naj bo gora Sion vesela! Naj se hčere judovske radostijo zaradi Tvojih [pravičnih] sodb!
12 Hodite naokrog po Sionu in zaokrožite okrog nje, preštejte njene stolpe, (njena vzvišena in plemenita dejanja preteklih dni),
13 dobro preudarite njene okope, pojdite skozi njene palače in trdnjave, da boste lahko povedali prihodnjemu rodu [in prenehajte se spominjati razočaranj].
14 Kajti ta Bog je naš Bog za vedno in večno; On bo naš vodnik [celo] do smrti.