1 MOJ BOG, moj Bog, zakaj si me Ti zapustil? Zakaj si Ti tako daleč od pomoči meni in od besed mojih vzdihov?
2 O moj Bog, kličem podnevi, toda Ti ne odgovoriš; in ponoči nisem miren ali ne najdem počitka.
3 Toda Ti si svet, o Ti, ki prebivaš v [svetišču, kjer] [so darovane] Izraelove hvalnice.
4 Naši očetje so zaupali Vate; zaupali so, (se naslanjali |Nate| in se zanašali Nate in so bili prepričani) in Ti si jih osvobodil.
5 Klicali so k Tebi in so bili osvobojeni; zaupali so, se naslanjali na |Tebe| in se prepričano zanašali na Tebe in niso bili osramočeni ali zbegani ali razočarani.
6 Toda jaz sem črv in ne človek; prezir ljudem in zaničevan od ljudstva.
7 Vsi, ki me vidijo, se mi smejijo in me zasmehujejo; zmrdujejo se in zmajujejo z glavo, rekoč:
8 "Zaupal je in se prepustil Gospodu, da ga bo On osvobodil. Naj ga On osvobodi, videč, da se On razveseljuje v njem!"
9 In vendar si Ti ta, ki me je potegnil iz maternice; Ti si mi dal upati in zaupati, ko sem bil na prsih svoje matere.
10 Nate sem bil vržen celó od rojstva; od trebuha moje matere si bil Ti moj Bog.
11 Ne bodi daleč od mene, kajti stiska je blizu, pa ni nikogar, ki bi pomagal.
12 Obdalo me je mnogo [sovražnikom podobnih] bikov; močni Bašánski biki so me utesnili.
13 Svoja usta so na široko odprli proti meni, kakor plena željan in rjoveč lev.
14 Izlil sem se kakor voda in vse moje kosti so iz sklepov. Moje srce je kakor vosek; omehčano [z bolečino] in raztopljeno v meni.
15 Moja moč je izsušena kot odlomek lončenine; [od žeje] se moj jezik lepi na moje čeljusti; in Ti si me privedel v smrtni prah.
16 Kajti obdali so me [kakor krdelo] psov; drhal hudobnežev me je obkrožila, prebodli so moje roke in moja stopala.
17 Lahko preštejem vse svoje kosti; [hudobneži] zijajo vame.
18 Med seboj si razdeljujejo moja oblačila in žrebajo za mojo suknjo, (dolgo, srajci podobno oblačilo, brezšivno podtuniko).
19 Toda ne bodi daleč od mene, o Gospod; o moja pomoč, hiti mi pomagat!
20 Osvobodi moje življenje pred mečem, moje ljubo življenje, [moje edino] pred močjo psa, [povzročitelja usmrtitve].
21 Reši me iz levjega žrela; kajti Ti si mi [prijazno] odgovoril izpred rogov divjih volov.
22 Razglašal bom Tvoje ime svojim bratom; v sredi zbora Te bom hvalil.
23 Vi, ki se bojite, (častite in obožujete) Gospoda, hvalite Ga! Vsi vi Jakobovi potomci, slavite Ga. Bojte se, (častite in obožujte) Ga, vsi vi, Izraleovi potomci.
24 Kajti On ni preziral ali zaničeval bede trpljenja trpečega; niti Svojega obraza On ni skrival pred njim, temveč ko je klical k Njemu, je On slišal.
25 Moja hvalnica naj bo o Tebi v velikem zboru. Njemu bom izpolnil svoje zaobljube, [dane v času stiske], pred tistimi, ki se Ga bojijo, (častijo in obožujejo).
26 Ubogi in trpeči bodo jedli in bodo nasičeni; hvalili bodo Gospoda – tisti, ki [prizadevno] iščejo, poizvedujejo o |Njem| in po Njem in Ga potrebujejo [kot svojo največjo potrebo]. Naj bodo vaša srca pohitrena sedaj in na veke!
27 Vsi konci zemlje se bodo spomnili in se obrnili h Gospodu in vse družine narodov se bodo priklonile in oboževale pred Teboj,
28 zakaj kraljevanje in kraljestvo sta Gospodova in On je vladar nad narodi.
29 Vsi mogočneži na zemlji bodo jedli [v hvaležnosti] in oboževanju; vsi tisti, ki se pogreznejo v prah, se bodo priklonili pred Njim, celo kdor samega sebe ni mogel ohraniti pri življenju.
30 Potomstvo Mu bo služilo; o Gospodu bodo govorili prihodnjemu rodu.
31 Prišli bodo in bodo razglasili Njegovo pravičnost ljudstvu, ki bo šele rojeno - da je On to storil, [da je dokončano]!