1 ZAKAJ SE narodi zbirajo v razburjenju, [hrušču in zmedi glasov] in zakaj si ljudje zamišljajo, (razmišljajo in izumljajo) prazen naklep?
2 Kralji zemlje zasedajo svoja mesta; poglavarji se skupaj posvetujejo proti Gospodu in Njegovemu Maziljencu, (Mesiju, Kristusu). Oni pravijo:
3 "Raztrgajmo Njihove vezi [omejitev] in vrzimo iz sebe Njihove vrvi [nadzora]."
4 On, ki sedi v podaljšku nebes, se smeji; Gospod jih ima v posmeh [in v vrhunskem zaničevanju jih On zasmehuje].
5 V Svoji globoki jezi jim On govori in jih nadleguje, (zastrašuje in bega), v Svojem nezadovoljstvu in razjarjenosti, rekoč:
6 "Kljub temu sem Jaz mazilil, (namestil in postavil), Svojega Kralja [trdno] na Svojo sveto goro Sion."
7 Razglasil bom Gospodov odlok: On Mi je rekel: "Ti si Moj Sin; ta dan [Jaz razglašam], da sem te Jaz zaplodil.
8 Zahtevaj od Mene in Jaz Ti bom dal narode kot Tvojo dediščino in najbolj oddaljene dele zemlje kot Tvojo lastnino.
9 Ti jih boš zlomil z železno palico; Ti jih boš raztreščil na kose kakor lončene predmete."
10 Sedaj torej, o vi kralji, ravnajte modro; dajte se poučiti in posvariti, o vi vladarji zemlje.
11 Gospodu služite s častnim strahospoštovanjem in straho-oboževanjem; radostite se in bodite razigrani s trepetanjem, [da Ga ne bi vznejevoljili].
12 Poljubite Sina, [Njemu izkažite čast v čistosti], da se On ne bi razjezil in bi vi izginili na poti, ker se bo kmalu vnel Njegov bes. O blagoslovljeni, (veseli, srečni in zavidanja vredni) so vsi tisti, ki iščejo zatočišče in svoje zaupanje položijo Vanj!