1 BLAGOSLAVLJAJ, (OBOŽUJOČE, hvaležno hvali) Gospoda, o moja duša! O Gospod, moj Bog, Ti si zelo velik! Ti si ogrnjen s častjo in veličastvom –
2 [Ti si Ta], ki Sebe pokriva z lučjo kakor z oblačilom, ki podaljšek nebes razteza kakor zaveso ali šotor,
3 ki polaga stropnike gornje sobe Svojega prebivališča v vodah [nad nebesnim svodom], ki dela oblake za Svoj bojni voz, ki hodi na perutih vetra,
4 ki dela vetrove za Svoje poslance, ognjene plamene za Svoje služabnike.
5 Ti si položil temelje zemlje, da ne bi bila za vedno omajana.
6 Ti si jo pokril z globino kakor z oblačilom; vode so stale nad gorami.
7 Ob Tvojem grajanju so zbežali, ob glasu Tvojega grmenja so se podvizali stran.
8 Gore so se dvignile, doline so se pogreznile na kraj, ki si ga Ti določil zanje.
9 Ti si postavil mejo [za vode], katero ne morejo prestopiti, da se ponovno ne obrnejo in ne poplavijo zemlje.
10 On pošilja izvire v doline; njihove vode tečejo med gorami.
11 Dajejo piti vsaki [divji] živali polja; divji osli tam gasijo svojo žejo.
12 Poleg njih imajo svoja gnezda ptice podaljška nebes; pojejo med vejami.
13 On zaliva gore iz Svojih zgornjih sob; zemlja je potešena in je bogata s sadom Njegovih del.
14 On povzroča rast vegetacije za govedo in vse kar zemlja proizvaja za človeka, da to obdeluje, da lahko rodi hrano iz zemlje –
15 in vino, ki razveseljuje človekovo srce, da naredi njegov obraz bolj sijoč kakor olje in kruh, da podpira, osvežuje in okrepi človekovo srce.
16 Gospodova drevesa so obilno zalivana in napolnjena s sokom, libanonske cedre, ki jih je On vsadil,
17 kjer ptice delajo svoja gnezda; glede štorklje, jelke so njena hiša.
18 Visoke gore so za divje koze; skale so zatočišče za zajce in jazbece.
19 [Gospod] je določil luno za letne čase; sonce pozna [natančen čas] svojega zahoda.
20 Ti, [O Gospod], narediš temo in nastane noč, v kateri se plazijo vsakršne divje gozdne živali.
21 Mladi levi rjovijo po svojem plenu in iščejo svojo hrano od Boga.
22 Ko vzide sonce, se umaknejo in ležejo v svoje brloge.
23 Človek gre na svoje delo in ostane pri svoji nalogi do večera.
24 O Gospod, kako mnoga in raznolika so Tvoja dela! V modrosti si jih Ti vsa naredil; zemlja je polna Tvojih bogastev in Tvojih ustvarjenih bitij.
25 Tamkaj je morje, veliko in široko, v katerem mrgoli brez števila plazečih se stvari, majhnih in velikih ustvarjenih bitij.
26 Tam gredo morske ladje in Leviatán (morska pošast), ki si jo Ti oblikoval, da se zabava v njem.
27 Te vse čakajo in so odvisne od Tebe, da jim Ti lahko daš njihovo hrano ob primernem času.
28 Ko jim jo Ti daš, jo zbirajo; Ti odpiraš Svojo roko in so napolnjene z dobrimi stvarmi.
29 Ko Ti skriješ Svoj obraz, so zbegane in obupane; ko jim Ti odvzameš njihov dih, poginejo in se vrnejo v svoj prah.
30 Ko Ti pošlješ Svojega Duha in jim daš dih, so ustvarjene in Ti zopet napolniš obličje tal.
31 Naj Gospodova slava vztraja za vedno; naj se Gospod radosti v Svojih delih –
32 ki gleda na zemljo in ta se trese in trepeta, ki se dotakne gora in te se kadijo!
33 Pel bom Gospodu dokler živim; svojemu Bogu bom pel hvalo, medtem ko imam kakršenkoli obstoj.
34 Naj Mu bo moje premišljevanje prijetno; kar se mene tiče, jaz se bom radostil v Gospodu.
35 Naj bodo grešniki použiti z zemlje in naj ne bo več zlobnih. Blagoslavljaj, (obožujoče, hvaležno hvali) Gospoda, o moja duša! Hvali Gospoda! (Aleluja!)