1 Ta jawén kä m', karaj'aa Garirej häd näng do Jesus batsëg hõm. Tiberijas karaj'aa häd seeh.
2 Hajõk Jesus jawén habok, hajõng tapehuunh doo, nahëë enäh do taheso padëëk do na-ããj hẽ rabahapäh do paa hyb n'aa.
3 Ti m', Jesus ta ma matëg daheeh rabasëëk waëë hã. Tii b' rabaym, ti m' rabehyy b'ëëh.
4 Edaa däk mä Judah buuj Pas-kowa rataheb'ëës doo.
5 Ti m' Jesus baheg'ããs, hajõk ti han'aa doo. Ti m' Pirip hã taky hadoo:
6 —näng mä Jesus, Pirip tametyy hyb n'aa. Jesus hapäh ta h'yyb gó nyy d' tabad'oo.
7 Ti m' Pirip ky hadoo:
8 Ti m' ta ma matëg seeh, Ãn-Deréh, Simaw Peed hỹỹj, ky hadoo mäh:
9 —Gëët hỹ karapee. Ti anäng ta wë its ji ma poo oow pé pãw ned'ëëd is doo, sewada häd näng do s'ëëb. Tah'ỹỹb pawóp hẽ. Tahaj'as mä ti hajõk do hã? —näng mä ta kyyh.
10 Ti m' Jesus ky hadoo:
11 Ti m' Jesus basog däk pãw, P'op Hagä Do hã taky hadoo:
12 Rabahajaa bä kä rawëh doo, Jesus ky hadoo:
13 Ti m' mad'aak do ta ma matëg rata hõm kän kawaju gó. 12 m' kawaju gedẽ hõm doo. Ji ma poo oow hadoo do paa madaag kän hajõng pãw bód.
14 Ti m' hajõk do rabahapäh bä Jesus pahuunh doo, raky hadoo:
15 Jesus h'yyb gó tabahapäh bä, tak'ëp rah'yyb tatug paawä sa häj n'aa wahë n'aa tabahadoo hyb n'aa, ta mab hẽ kä p'op tabasëëk waëë jó sa mahä̃nh.
16 Tũũh däg kä m', Jesus ma matëg rabawëëj kän karaj'aa hẽnh.
17 H'oo gó m' ragatsëg t'oonh, Kapar-Naũm häd näng do panang nemuun rabatsëg paawä. Badajuu däk mäh. Dooh m' Jesus awëëj nä bä sa wë.
18 Ti m', tak'ëp bah'ood ty gahëm. Tewëëp maadaka.
19 Dawëë péj rababoo däk bä kä, Jesus rahapäh. Tamii pong jó tabana sa wë. Ti m' tak'ëp rabeỹỹm bong.
20 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:
21 Ti m' rah'yyb tsebee kän tagatsëg sooh bä sa sii. Ti m', nayyw hẽ rakaja kän jajé raty gapad'ëëk hẽnh.
22 Ti m' jati péh, hajõk do tamyyj däk hã ha'yym do Jesus mä resoos. Tsém hadoo, sét né h'oo tii bä hajat. Ti gó né hẽ Jesus ma matëg rabatsëg hõm. Dooh m' Jesus gatsëg so bä sa sii, sa hã. Ti hyb n'aa m' tii bä aym, red'oo.
23 Ti noo gó né hẽ panang Tiberijas häd näng doo bä naa marakate wób ranu kajäk, pãw rabawa p'aa hẽnh tabanäng hẽnh. Tsém hadoo pãw rabawa do paah, Jesus P'op Hagä Do hã taky n'aa etsẽẽ do jawén paa bä.
24 Ti m' rah'yy kadaw'uuh, dooh né hẽ m' Jesus tii bä, dooh ta ma matëg tii bä. Ti m' ragatsëg tooj kän marakate gó. Panang Kapar-Naũm tabanäng hẽnh rabatsëg hõm kän mäh, t'ĩĩ hẽnh Jesus rabesoos hyb n'aa.
25 Karaj'aa ta myyj jé Jesus rabaw'yyt bä kä m' raky hadoo ta hã:
26 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:
27 Taw'ããts hẽ dooh bë waa hã had'yyt hẽ bë h'yyb padäg. Nayyw hẽ takarejãã tii. Taw'ããts hẽ bë h'yyb padäg had'yyt hẽ ji h'yyb tym edëb had'yyt do hanoo do hã. Kanarejã tii. Ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, ỹ né hẽ bë hã hanoo tii. Ee, P'op Hagä Do ky gabuuj gó ỹ moo wät —näng mä Jesus sa hã.
28 Ti m' rabeaanh Jesus hã:
29 Ti m' Jesus ky hadoo:
30 Ti m' raky hadoo:
31 Ër wahë makũ na-ããj hẽ rawa paa pãw hadoo do Manah häd näng doo, tabanawäng hẽnh rahabok noo gó. Hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih do ta ky n'aa hã: “Tanoo sa hã hỹ pong jé hana do pãw.” Ti bahä̃nh ti ãã karẽn mametëëh —näk mä sa kyyh Jesus hã.
32 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:
33 Badäk hahỹỹ bä hahyng doo, badäk hahỹỹ hã habong do sa h'yyb hed'ëëp doo, ti né kä ta ti Pãw heh'äät kä P'op Hagä Do anoo doo.
34 Ti m' raky hadoo Jesus hã:
35 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:
36 —Ỹ her'ood wät né paa bë hã, dooh hã ỹ bë h'yy kae bä, ỹ bë hapëë né paawä.
37 Ti hadoo né hẽ, wë ỹ rabana da sahõnh hẽ Ee anoo do hã ỹỹ. Dooh da ỹ mak'yyts bä wë ỹ han'aa doo.
38 Baad ỹ wén gadoo sa hã, P'op Hagä Doo, hã ỹ mejõ hyng do karẽn do ỹ moo wät hyb n'aa. Dooh daj ỹỹ hẽ ỹ karẽn do jawén nado.
39 Hahỹỹ da P'op Hagä Do karẽn hã ỹỹ: Dooh takarẽn bä hã ỹ tanoo do see tabanesaa hẽnh tahõm bä, ỹ an'oo bä. Takarẽn ỹ genyy bong sahõnh hẽ hã ỹ tanoo doo, hỹ pong jé, P'op Hagä Do pa rababoo had'yyt hyb n'aa, sahõnh hã ta säm tabanoo noo gó.
40 Ee P'op Hagä Do karẽn sahõnh hẽ ta T'aah hã h'yyb padëëk doo, ta T'aah hã ky dah'eeh doo, redëb had'yyt hẽ kä hỹ pong jé ta pa. Sahõnh hẽ ta säm ragadoo bä kä, ỹ genyy boo kän P'op Hagä Do wë, hã ỹ h'yy ka'eeh doo —näng mä Jesus.
41 Ti m' hajõk do raky n'aa hajẽm, “Ỹ pãw hadoo doo, hỹ pong jé naa hahyng doo”, tahanäng do hyb n'aa.
42 Hahỹỹ d' mä sa kyyh rabaher'oot bä:
43 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:
44 —Dooh hajaa pé wë ỹ hana péh, hã ỹ h'yy ka'eeh péh, Ee, mejõ hyng do ỹỹh, wë ỹ tanatsyyd bä sa h'yyb tym. Jããm hẽ hajaa wë ỹ rana bä, Ee h'yyb tatug bä wë ỹỹ. Hã ỹ h'yy ka'eeh do ỹ genyy bong da, P'op Hagä Do wë ranu kajäk hyb n'aa, sahõnh hã ta säm ỹ banoo noo gó.
45 Hahỹỹ da P'op Hagä Do ky n'aa rod rerii bong paa ji ta h'yyb tatuk do ky n'aa: “Sahõnh hẽ sa hã P'op Hagä Do ma metëëk da.” Ti hyb n'aa, sahõnh hẽ Ee ma metëëk do maa new'ëë doo, sa h'yyb gó renäm doo, wë ỹỹ da rabana, hã ỹỹ da rah'yy ka'eeh.
46 Dooh hapäh pé Ee, P'op Hagä Doo. Jããm né hẽ ỹỹh, P'op Hagä Do wë naa hahyng do hapëë wät —näng mä Jesus hajõk do sa hã.
47 Ti m' Jesus ky hadoo ẽnh:
48 Ỹ né ti pãw hadoo do edëb had'yyt hẽ hanoo doo.
49 Tabanawäng hẽnh pãw hadoo Manah häd näng do bë wahë makũ rawa né paawä, dejëp né hẽ.
50 Hahỹ pãw hadoo do hỹ pong jé naa hahyng do hawa doo, dooh tadajëb bä ta h'yyb tym, dooh tabanesaa hẽnh tahõm bä.
51 Ỹ né hẽ ta ti pãw hadoo do ji hed'ëëp doo, hỹ pong jé naa hahyng doo. Sahõnh hẽ hahỹ pãw hawa doo, raboo had'yyt hẽ da hỹ pong jé P'op Hagä Do pa. Hup ỹ ta ti pãw ỹ anoo do ỹ dajëp bä, badäk hahỹỹ hã habong do hỹ pong jé rabedëb had'yyt hyb n'aa P'op Hagä Do pa —näng mä Jesus.
52 Ti m' tak'ëp Judah buuj raky kakä bong, tii da Jesus edoo do hyb n'aa. Hahỹỹ d' mä sa kyyh:
53 Ti m' Jesus ky hadoo:
54 Jé dap ỹ hawëh doo, majyw ỹ heëëk doo, hỹ pong jé edëb had'yyt da P'op Hagä Do pa. Ỹ ganyy wät da P'op Hagä Do wë, sahõnh hã ta säm ỹ banoo noo gó kä.
55 Tanawë heh'äät hadoo dap ỹỹ. Ji heëk do heh'äät hadoo majyw ỹỹ.
56 Jé dap ỹ hawëh doo, majyw ỹ heëëk doo, séd hã däg ta h'yy kata däk hã ỹỹ. Ỹ na-ããj da ta h'yyb gó ỹ bawäd kän.
57 Ee hã tabana hedëp doo. Ti né hẽ ỹ tamejũũ. Ta hyb n'aa ỹ bedëp. Ti hadoo né hẽ, hã ỹ h'yy kamasoo doo, edëp da hëp ỹ n'aa.
58 Gëët hahỹ pãw hadoo do hỹ pong jé hana doo. P'ooj ub bë wahë makũ rawa do paa nahado ti hỹỹh. Rawa né paawä ti dejëp. Hahỹ pãw hawa doo, tawäd had'yyt hẽ da P'op Hagä Do pa
59 —näng mä Jesus, tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot do yt hã tama metëëk noo gó, Kapar-Naũm panang bä.
60 Ta ti Jesus her'oot do ramaa newë däk bä, hajõk Jesus ma matëg wób raky hadoo mäh:
61 Ta ma matëg wób kawaj'ããn gó rabaher'oot ta kyyh p'ãã Jesus bahapäh bä m' ta h'yyb gó m', taky hadoo sa hã:
62 Bë h'yy kejä̃g bong tan'oo bä, nyy da da bë baher'oot ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do bë bahapäh bä, p'aa hẽnh hỹ pong jé tabasëëk bä?
63 P'op Hagä Do Sahee ti ji h'yyb tym hed'ëëp doo. Ji daaj hẽ ji hejój me dooh ji hajaa péh. P'op Hagä Do Sahee hã naa né hẽ ti ta ti këh ỹỹ, bë hã ỹ her'oot doo, hỹ pong jé, P'op Hagä Do pa ji edëb had'yyt hẽ hanoo doo. Te hub né hẽ këh ỹỹ.
64 Ti hadoo né hẽ, bë mahang dooh raky dahé bä —näng mä Jesus.
65 Ti m' Jesus ky hado kän:
66 Ti noo gó né kä m' hajõk heréd hõm Jesus. Dooh ta sii raboo boo bä.
67 Ti m' 12 hedoo do ta ma matëg hã Jesus beaaj wät:
68 Ti m' Simaw Peed häd näng do ky hadoo ta hã:
69 Õm né hẽ baad had'op doo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo, ãã ky daheeh. Ãã hapëë däk né hẽ tii —näng mä Peed kyyh.
70 Ti m' Jesus ky hadoo:
71 (Judas, Simaw Ikarijot häd näng do t'aah ky n'aa ti taher'oot. 12 hedoo do see né tii, ta jawén Jesus taky n'aa her'ood däk do pan'aa kä majĩĩ hã.)